Sodobni zavarovalniški triki rečemo pojavu, kjer se s kompleksnostjo zavarovalniška zakonodaje izboljšuje tudi prefinjenost praks zavarovalnic. Sklepanju zavarovalnih pogodb se lahko izognejo le še tisti redki polnoletni državljani, ki niso imetniki zavarovanja vrednega premoženja ali pa še redkejši, ki si upajo tveganje izgube, poškodbe, devalvacije ali bolezni prevzeti nase.

Glede na kompleksno pravno zakonodajo, ki je temelj vsake sklenjene zavarovalniške police, in ki je ne pozna v celoti niti povprečen zavarovalniški agent (za to imajo svoje pravne službe!), smo lahko ob vsakokratnem prebiranju obsežne mase zavarovalniških pogojev upravičeno živčni, ko se pripravljamo za ročni ali e-podpis pogodbe o zavarovanju.

Točke v zavarovalnih policah ali ponudbah, kjer bodite posebno pozorni

Tule omenjamo nekaj potencialno občutljivih točk, ki vas lahko hitro zavedejo v ponudbah zavarovalniških kritij:

• Pretiravanje z zneskom zavarovalne vrednosti (ZV), na temelju katerega se potem izračunava premija (npr. vrednost same nepremičnine, če pogori do tal in jo postavimo na novo; tržna vrednost zemljišča tu ne igra vloge)
• Klavzula, ki pri odškodnini upošteva amortizirano vrednost nepremičnine ali pa opreme (ne pa nove), čeprav se ve, da obnova ni možna z rabljenim materialom, ampak le z novim. Torej bo šla razlika pri morebitni škodi v vaše breme!
• Prenizka zavarovalna vrednost, kjer npr. v poslovnem obratu ni upoštevana vrednost nove opreme (razen, če jo je možno nabaviti rabljeno) ali ni vključena vsa oprema in vse zaloge, ki se lahko poškodujejo ali odtujijo. S tem boste imeli celo občutek, da je en ponudnik občutno cenejši pri premiji od ostalih.

• Zavarovalna kritja: dobro premislite, katera kritja potrebujete in katerih ne, nato pa to poiščite v prejeti dokumentaciji. To je podobno kot iti z ali brez listka v trgovino.
• Sklepanje 5-, 10-, 20-letnih pogodb z letno avtomatsko obnovo, pri čemer vam lahko za vsako naslednje “zavarovalno obdobje” (običajno 12-mesečno) občutno dvignejo premijo z generalnim sklicevanjem na “podražitev materialov na prostem trgu”. V tako zavezo vas agenti običajno prepričajo z dodatnim (5, 10, 20-%) popustom, ki vam ga bodo z veseljem poračunali za nazaj, če se znajdete npr. v finančni stiski in to pogodbo predčasno prekinete. Vsaj 3x si preberite, kdaj in kako je takšna prekinitev sploh možna, da ne zapadete v obveznost plačila za novo 12-mesečno “zavarovalno obdobje”. In ne računajte, da vas bo o možnosti prekinitve kdo obvestil pravočasno!

• Priznan dodatni popust za vgrajeno samozaščitno opremo, npr. požarne razpršilnike, sirene, alarme, nadzorne kamere, ipd., vi pa vsaj ene stvari od naštetega v vaši polici nimate (ali pa ne deluje). Računajte na to, da bo to v primeru škode ugotovljeno na kraju škodnega dogodka in vam lahko pričakovani znesek odškodnine zavrnejo ali občutno zmanjšajo. Če take “opreme za preprečitev/zmanjšanje tveganja” nimate, zahtevajte v polici/pogodbi umik take dikcije.

5 najpogostejših motečih praks zavarovalnic v Sloveniji

Po podatkih lawsuitlegit.com in data.si v Sloveniji ljudje opažajo tudi zavajajoče in moteče prakse zavarovalnic, ki lahko vključujejo:

• Zavrnitev zahtevkov brez ustrezne preiskave: Zavarovalnice odškodninske zahtevke včasih zavrnejo brez temeljite preučitve
• Nerazumne zamude pri obravnavi zahtevkov: Dolgotrajni postopki za obravnavo zahtevkov so pogosti tip pritožb, saj lahko povzročijo finančne in čustvene stiske.
• Pomanjkanje komunikacije: Stranke se pogosto pritožujejo nad slabim odzivom zavarovalnic, kar otežuje reševanje njihovih težav.
• Zavajajoče informacije: Nekatere zavarovalnice dajejo o svojih produktih napačne ali nepopolne informacije, kar lahko vodi do napačnih potrošniških odločitev strank.
• Nepravična zavrnitev kritja: V nekaterih primerih zavarovalnice zavrnejo kritje na osnovi dvoumnih pogojev, kar lahko vodi v pravne spore.

Morda vas zanima tudi:

• Imam prenizko plačo