Pri opazovanju nenavadnih kulturnih razlik po Evropi, se je že pisalo, npr. o vidno opaženi dolžini tihega premora v dialogu – torej, med govorom prvega in drugega sogovornika. Bolj, ko se premikamo na sever Evrope, daljši je ta premor, in bolj kot se bližamo Sredozemlju, bolj izginja oz. se zaključek stavka prvega govorca časovno celo prekrije z začetkom govora drugega govorca. Podobno je tudi s kulturo objemanja.

Čeprav smo Slovenci narod, ki se rad pohvali, da smo “na sončni strani Alp”, je naš odnos do objemanja bolj osvežilen kot sončen. Občasno se res objamemo, v glavnem pa stojimo, kot bi čakali avtobus na postaji v Šentvidu – vsak meter stran od drugega, da nas kdo slučajno ne zadane s komolcem. Ko se vprašamo, zakaj se nekateri vedno objamejo ob snidenju, drugi pa tega nikoli ne počnejo, se hitro znajdemo v fascinantnem svetu kulturnih razlik, osebnih prostorov in nenapisanih pravil, ki jih menda vsi poznamo – a le do trenutka, ko se znajdemo v zadregi: »Zdaj ga moram objet, ali naj mu raje ponudim roko?«

Razlike po evropski vertikali

Če pogledamo Evropo po vertikali, od Švedske do Grčije, lahko hitro opazimo, da se razdalja med ljudmi manjša, bolj ko se bližamo Sredozemlju. Švedi, na primer, se ob srečanju redko objemajo – to si privoščijo predvsem v družini ali z zelo tesnimi prijatelji. Nemci, Avstrijci, Čehi in Slovaki niso dosti drugačni, čeprav je na Dunaju ali v Pragi med mlajšimi objem nekoliko bolj “in”. In potem smo tu Slovenci – objem nam ni čisto tuj, a tudi ne nekaj samoumevnega. Radi se zavarujemo s polovičnimi rešitvami: moški si dajo roko in se trepljajo po rami, ženske pa se v prijateljskem krogu večkrat na hitro objamejo – z enim takim zadržanim “polstiskom”.

S pomikom proti Ekvatorju, se pravila hitro spremenijo. Na Hrvaškem je že skoraj pričakovano, da se prijateljice objamejo in poljubijo na lice (največkrat dvakrat), v Bosni in Srbiji pa boš ob srečanju s prijatelji težko ušel objemu in pogosto tudi trem poljubom. Grki pa so še stopničko višje – pri njih telesna bližina ni posebnost, temveč norma. Če se kdo tam dela zadržanega, bo hitro obveljal za hladno osebnost.

Pri nas v Sloveniji se včasih pojavi dilema: objemati ali ne objemati? Na eni strani smo preveč “hladni”, da bi se metali drug drugemu v naročje, na drugi strani pa vseeno ne tako zaprti, da bi ostali samo pri kimanju. Morda zato tako pogosto slišimo “živjo, ok … a se bova kar objela? No, prav.” – kot da moramo preveriti nivo “navezanosti” vsakič znova.

Slovensko dojemanje osebnega prostora nekoliko odstopa

Pri dojemanju osebnega prostora in meji, kjer se pri slovencih začnejo občutki neprijetnosti celo malce štrlimo iz srednje-evropskega povprečja. Če pokukamo v znanost: Leta 2017 je Sorokowska s sodelavci izvedla veliko raziskavo o osebnem prostoru v 42 državah in zajeli so skoraj 9.000 ljudi. Rezultati so nekoliko fascinantni: Romuni, denimo, so želeli držati tujce kar 140 centimetrov stran, tik za njimi so Čehi, Slovaki in Poljaki, medtem ko so se v Argentini, Bolgariji in Peruju zadovoljili z manj kot 90 centimetri (Vir – The Telegraph). Avstrijci so pristali nekje pri 88 cm, Grki pri 91 cm, Srbi pa pri 92 cm – torej precej bolj odprti kot Nemci ali Švedi, in veliko bolj kot Slovenci.

Slovenija? Tu pridemo do zanimivega odstopanja. Po predstavitvi Luisa Monzonisa (Slideshare), Slovenci od prijateljev pričakujemo približno en meter razdalje, v poslovnih situacijah skoraj dva metra, od tujcev pa celo 2,5 metra (Vir – Slideshare). Ni čudno, da nam je vožnja z javnim prometom pogosto mučna – naš osebni prostor pač ne mara, da se nek neznanec pritiska ob našo ramo, kaj šele v intimni radij.

Kako ne pokvariti svojega vtisa

In tukaj se skriva tista prava slovenska posebnost: objem je v redu, ampak samo takrat, ko se za to odločimo sami in v krogu ljudi, kjer se počutimo varne. Če se nam kdo vsili z objemom, to hitro začutimo kot invazijo v naš osebni prostor. Nič čudnega, da pri nas objem ni pričakovan avtomatizem, temveč bolj situacijsko odvisna gesta. Rojstni dan? Seveda, objem. Slovo po večmesečnem projektu? Tudi še gre. Naključno srečanje pred trgovino? Hm, raje samo pomahajte.

Zato bi lahko rekli, da je objem v Sloveniji nekaj, kar ni samoumevno, ampak bolj posebna gesta – namenjena trenutkom, ko želimo res izraziti toplino, prijateljstvo ali povezanost. In prav ta zadržanost prinaša večjo težo – objem v slovenski družbi ni rutina, zato ima nekoliko večji pomen (če ga seveda niste izsilili).

Hitri pregled in morebitna pomoč, če potujete:

Morda vas zanima tudi:

• V 5 letih iz mama-hotela ali kako se odseliti na svoje
• Zakaj gremo moški na ribolov
• Imam prenizko plačo