Verjetno res. K tej ugotovitvi so vas prepričali občutki ali pa celo preverljiva dejstva. S to mislijo in tiho frustracijo namreč lahko delate do penzije ali pa se aktivirate in dosežete kakšen občuten premik življenjskega sloga. Če prihajate s slednjo idejo na plano ob druženju z vašimi prijatelji ali sorodstvom, bo to verjetno za prisotne težka tema (nihče se ne veseli pogovora o lastni plači, idejah brez zanesljivih zalednih informacij, še manj pa brezplodnega jamranja). Če pa ste se trdno odločili za premik, lahko preverite nekaj izhodišč …

Kako se lotiti premika

Omenili smo pojem – preverljiva dejstva. To je namreč vaše osnovno pogajalsko orodje za doseg višje plače. Nekaj podatkov je seveda možno dobiti na spletu, veliko bolj zanesljivi pa so takrat, ko se odpravimo po informacije na teren. Odvisno, kje tiči vzrok vašega nezadovoljstva:

1. Imate nižjo plačo kot vaši sodelavci, čeprav opravite enako število ur in imate enako let delovne dobe, ali
2. delate več kot vaši sodelavci, jih celo uvajate, s plačo ste pa na enakih zneskih kot oni”, ali
3. vaša branža (ali vaš poklicni profil) izgublja pogajalsko moč in zaostaja pri plačah, ali
4. imate enako plačo kot vaši sodelavci, vendar si z njo lahko čedalje manj privoščite.

Vsekakor se je z nadrejenimi lažje pogajati na osnovi preverljivih dejstev (razen, če ste odlični igralec/igralka pokra in hkrati težko pogrešljivi kot sodelavec/sodelavka). Poglejmo posamezne tipe zgoraj omenjenih situacij:

1 – Imate nižjo plačo kot vaši sodelavci, čeprav opravite enako število ur in imate enako let delovne dobe

Najprej preverite, kakšna znanja so bila pri vaših sodelavcih zahtevana (ob sprejemu), kakšne odgovornosti so jim bile naložene in kako se to izvaja v praksi.

• Če ne opazite razlike med njihovim in vašim delovnim okvirjem, prosite nadrejene za razlago – na čem temelji različno vrednotenje plač v vaši ustanovi.
• Če razlike vendarle so, se pozanimajte, kako bi vi dosegli ta korporativno zaželena znanja, koncepte ali cilje, ki so vam jih izpostavili. Za boljše samoovrednotenje priporočamo, da se odzovete na nekaj eksternih oglasov za delo in tako preverite, koliko ste dejansko vredni na širšem trgu dela (po domače “stehtajte se”). Tega početja vam seveda ni treba razglašati med delovnim kolektivom (zgolj namig!).

2 – Delate več kot vaši sodelavci, jih celo uvajate, s plačo ste pa na enakih zneskih kot oni

3 – Vaša branža (ali vaš poklicni profil) izgublja pogajalsko moč in zaostaja pri plačah

Poklicni profili lahko na trgu kadrov izgubljajo svojo vrednost zlasti takrat, ko:

• vaše delo (ali del tega) nadomešča visoka tehnologija: takrat se je najbolje s to tehnologijo hitro spoznati in jo vpeljati v svoj proces dela, s tem boste suvereni pri zagovarjanju tega, kaj lahko naredite hitreje in česa ta tehnologija (brez vas) ne zmore;
• ko vaše produkte (t.j. izdelek ali storitev) zamenjujejo globalno konkurenčnejši substituti: je podobno kot pri situaciji…
• ko vašim produktom pade trendovska popularnost: verjetno ste “pet pred dvanajsto”, da zamenjate produkt z novo inovacijo ali pa se priključite novih trendom z izboljšavami; če ta problem vsi do uprave ignorirajo, lahko potonete s svojim togim managementom ali pa se pravočasno odcepite / osamosvojite.
• ko je prag za doseg tega poklicnega profila prenizek (pomeni, da se ljudje tega hitro ali zlahka priučijo): v taki situaciji se morate odločiti, ali se splača (glede na potrebe) dosedanje znanje nadgraditi ali raje s prekvalifikacijo zamenjati poklic (povprečen Avstralec to v svoji delovni dobi naredi 3-4 krat);
• ko se uvaža cenejša delovna sila ali seli obrate v poslovno optimalnejše države: svojim nadrejenim morate ponuditi/pokazati nekaj več, se z njimi preseliti ali pa si najti drugo delovno mesto izven domače korporacije/ustanove;

4 – Imate enako plačo kot vaši sodelavci, vendar si z njo lahko čedalje manj privoščite

Po podatkih statističnega urada RS znaša stopnja inflacije v obdobju od začetka marca 2021 do konca marca 2025 znaša 23,5 %. 

Ob znanem dejstvu, da gre tu za povprečje in da so v tem času različne dobrine različno dosegale končne cene, poglejmo nekaj primerov, kjer so bila gospodinjstva pri kupni moč bolj prizadeta (če se jim dohodki niso sorazmerno spremenili):

Rast nekaterih cen iz 2021-2025, ki močno presegajo povprečno inflacijo po STAT-SI:

• jajca, iz 2€ na 2,7€ (+1€): 35-% rast cene (domača pa s 50% na 3€, ker samooskrba ne dohiteva več potreb)
• moka iz 0,74€ na 1€ (+0,26€): 35-% rast cene
• mleko, iz 0,76€ na 1,29€ (+0,53€): 70-% rast cene
• olje, iz 1,67€ na 2,29€ (+0,62€): 37-% rast cene

(2025: trenutne najnižje cene – običajno gre za trgovske znamke samih prodajalcev in izdelke iz uvoza)

Indeksi cen nekaterih storitev:

V primeru, da niste odličnega zdravja, ste pri slabši dostopnosti javnega zdravstva verjetno začeli plačevati tudi zdravstveno asistenco (25-35€/mesec), v vsakem primeru pa plačujete dražja zavarovanja in varovanja premoženja. Rast cen vam tako vztrajno požira kupno moč, dohodninske olajšave pa žal v naši državi temu ne sledijo sorazmerno (jeseni 2022 so referenčni zakon o spremembah dohodnine ukinili). Razen, da skušate kje privarčevati, trenutno ne morete spremeniti nič (pri naslednjih volitvah pa pamet v roke – spremljajte realne ekonomske cilje, konkurenčnost države, še bolj pa metode za njihov doseg in kaj res dobite za svoje rastoče davke).

Podporni viri: SURS

Morda vas zanima tudi:

• Sodobni zavarovalniški triki