Narcizem je precej bolj kompleksen in pogosto bolj nevaren kot zgolj sebičnost ali nečimrnost. Diagnosticirani narcis (moški ali ženska) lahko spominja na otroka v odraslem telesu, saj se ukvarja le in zgolj s svojimi potrebami. Narcisi se potreb drugih ljudi ne zavedajo in so ves čas osredotočeni na svoje.

Prepoznavanje narcisov

Ključne točke prepoznavanja osebnosti narcisa vključujejo njegovo opazno globoko negotovost, razvrednotenje uspehov drugih in osebnostno praznost, v domačem jeziku pa ga pogosto opišemo kot “toksično osebnost”. To pomeni, da nekdo, ki pretirano (pre-)usmerja naše dnevne odločitve, pri tem močno izstopa, nas pogosto obremenjuje ali celo spravlja v občutek tesnobe. Če se želimo pred tem zaščititi in “lažje zadihati” v svojem vsakdanjiku, je tu v pomoč in za prepoznavo nekaj njihovih tipičnih značilnosti:

• pretirana samovšečnost,
• teatralna občutljivost na kritiko,
• potreba po odobravanju njihovih dejanj (publika oboževalcev),
• slaba samopodoba,
• težave v odnosih (kjer so “vedno krivi drugi”),
• nestrpnost do napak drugih,
• idealizacija svojih idolov,
• osredotočenost na zunanji videz in “uspeh”,
• slaba čustvena regulacija (z agresivnimi ali pasivno-agresivnimi izpadi),
• pomanjkanje empatije in občutka krivde (nesposobni opravičila)

Kaj dela narcise manj moteče, če jih pravočasno prepoznamo? Končno boste ugotovili, da za čisto vse, kar sem jim zgodi, niste krivi vi (in ostali).
So izredno nagnjeni k prelaganju odgovornosti na druge, prav tako od njih ne boste nikoli dobili opravičila, saj se oni “ne motijo” (tudi, če jim dokažete). Ko se znajdete na udaru občutkov krivde in pretiranih reakcij narcisa, je to za vas lahko velik in ne zgolj trenuten duševni pritisk. Prej, ko spoznate, da takšna oseba nima stika z resničnostjo na temeljnem nivoju, lažje se boste znebili njene vsiljene odgovornosti, ignorirali njene pretirane reakcije ter živeli naprej z manj vsiljene drame.

Vsi imamo nekaj narcističnih lastnosti iz omenjenega spektra, vendar obstaja precejšnja razlika med posameznimi narcističnimi lastnostmi (npr. biti egocentričen) in popolnim narcisom. Frekventno nabiranje všečkov za objave brez opazne vsebine (t.j. tipa “ali sem lep/lepa”) na socialnih omrežjih je vsekakor narcistična lastnost, ni pa dovolj za diagnozo narcistične osebnosti.

Samodiagnoza ni priporočljiva, vendar velja naslednje pravilo: če vas res skrbi, da ste narcistična osebnost, verjetno niste. Narcisi nimajo take empatije ali samorefleksije, ki bi jih vodila k vprašanju, če imajo motnjo osebnosti. To je tudi razlog, zakaj je narcizem redko zdravljen in zakaj je tako težko natančno oceniti število ljudi s to motnjo. So pa mnogi vidni v javnosti, saj – ponovimo – se hranijo s svojim mehurčkom oboževalcev.

Kako človek postane narcis?

To je v svetu psihiatrije vroče sporno vprašanje, s številnimi teorijami in brez enotnega odgovora, ki bi veljal za vse. “Moje mnenje je, da je narcizem približno 25-% prirojejen, 75-% pa izkustven (privzgojen, odvisen od izkušenj),” trdi Reiss. “Narcis ne prihaja nujno iz disfunkcionalne družine, vendar se lahko razvije, če mu noben od staršev ali skrbnikov ni bil sposoben zagotoviti primerne čustvene pozornosti. Lahko pa je celo posledica tega, da mu je eden od staršev ali skrbnikov zagotavljal pretirano pozornost (op. in pretirano hvalo ob otrokovih povprečnih naporih), zaradi česar se otrok ni nikoli naučil prenašati frustracij. Rezulat tega je, da se tak otrok, mladostnik in nato odrasla osebnost počuti “upravičen” do vsega – nezasluženega.
(David M. Reiss, dr., psihiater, specializiran za narcisizm, s katerim se ukvarja več kot 30 let, vir: dmrdynamics.com)

Kako se zaščititi pred narcisom

Če ste obtičali z narcisom, ki vas je vzel za tarčo, čimprej izstopite iz razmerja. Če gre za bližnjega družinskega člana, ki ga ne moreš ali ne želiš popolnoma izločiti iz svojega življenja, delajte trdo na postavljanju mej, sicer vas bodo posrkali v svoje pretkane cilje.
“… poskrbite, da vas ne zmanipulira z zavajanjem,« pravi David M. Reiss. “Zavedajte se, da razumete realnost bolj kot on(-a), a hkrati nisi njegov/njen terapevt ali učitelj. Preprosto zaščitite samega sebe! Ključno je, da s svojim vedenjem čim manj škoduje vam.”

“Na lastne narcistične težnje lahko vsak pazi tako, tako da se občasno posvetuje z zaupanja vrednimi in iskrenimi sodelavci ali prijatelji. Ti nas lahko opozorijo na pretirano osredotočenost nase (brezobzirnost), ignoriranje njihovih potreb ali sprejemanja odločitev izključno na podlagi naših občutkov, namesto na podlagi dejstev (op. čeprav posledice direktno vplivajo na druge).”

Narcisi proti psihopatom

Ljubiti narcisa je boleče. Pasivno-agresivne narcise občutimo kot izredno zlobne in destruktivne osebe, ki lahko na videz delujejo kot sociopati. Čeprav se sociopate uvršča med narcise, niso vsi narcisi sociopati. Razlika je v tem, kaj jih motivira in usmerja.

Skupne lastnosti narcisa in psihopata

Oba sta lahko karizmatična, inteligentna, očarljiva in uspešna, hkrati pa tudi nezanesljiva, nadzorujoča, sebična, neiskrena in nepoštena. Skupaj si delita pretirano pozitivno samopodobo in občutek upravičenosti.
Npr., ko sta nasilna, verjameta, da je njuno vedenje upravičeno, in zanj zavračata vsakršno odgovornost. Brez slabe vesti. Manjka jima vpogled v lastna dejanja. Čeprav lahko navidezno izražata ustrezne čustvene reakcije, je to početje običajno neiskreno, saj jima empatije in čustvene odzivnosti primanjkuje.

Razlika med narcisi in psihopati

Glavna razlika je v tem, da so sociopati bolj pretkani in manipulativni, saj njihov ego ni vedno ogrožen. Pravzaprav nimajo prave osebnosti – so vrhunski prevaranti, ki lahko prevzamejo katerokoli vlogo, ki jim trenutno ustreza. Zaradi tega jih je težje prepoznati. Ne trudijo se narediti vtisa ali pridobiti odobravanja drugih – razen in samo, če jim to koristi. Namesto samohvale (kot pri narcisih), lahko v pogovoru usmerjajo pozornost na druge, v določenih situacijah pa se celo delajo skromne ali se opravičujejo, če jim to pomaga doseči višje prioritetni cilj.
Sociopat je veliko bolj preračunljiv in lahko načrtuje agresijo vnaprej, medtem ko narcis hitreje reagira z lažmi in ustrahovanjem. Narcisi so za doseg uspeha, slave in popolnosti sposobni trdega dela, vendar pri tem radi izkoriščajo druge. Sociopati na drugi strani raje goljufajo, kradejo ali ljudi izkoriščajo finančno.
Čeprav sta oba pripravljena zmagati za vsako ceno, je pri narcisu pomembneje, kaj si o njem mislijo drugi. Narcis se hrani z lastnimi občudovalci, je od njih odvisen in celo ranljiv za manipulacijo. Ravno zaradi tega zapusti svojega partnerja veliko redkeje, medtem ko bo sociopat to naredil brez večjih težav ali celo preprosto izginil, ko bo razkrinkan ali ne bo dosegel/dobil tistega, kar želi.

Znane osebnosti iz zgodovine, ki se še vedno omenjajo pri razpravah psihiatrov o narcizmu, so zlasti:

• Napoleon Bonaparte – Izjemna samozavest, prepričanje o svoji veličini, želja po absolutni moči, občutljivost na kritiko in težnja po grandioznih dosežkih.
• Adolf Hitler – ekstremna potreba po občudovanju, občutek lastne veličine, manipulativnost, pomanjkanje empatije in potreba po nadzoru nad množicami.
• Joseph Vissarionovich Stalin – paranoja, avtoritarnost, prepričanje o svoji nezmotljivosti, manipulacija in neusmiljenost do nasprotnikov.
• Benito Mussolini – karizmatičnost, aroganca, pretiran ponos, prepričanje v svojo usojenost za vodstvo.
• Pablo Picasso – bil je znan po svojem egocentrizmu, težkem značaju ter pomanjkanju empatije do partnerjev in sodelavcev.

Ostali podporni viri: Dr. Keith Humphreys, psihiater in profesorj psihiatrije na Stanford Health Care; Psychology Today; Karaine Sanders, Psy. D, psihologinja v New Yorku, Liz Stillwaggon Swan, PhD, na: www.psychologytoday.com/us/blog/, Britt Frank (www.thegreenhousekc.com);

Morda vas zanima tudi:

• Iščem ustreznega partnerja za resno zvezo
• Zdrave meje altruizma
• Malo za hec, malo za res pa še: [Andrej bruha] Ženski selfi z moškim filtrom