Najpogostejši povzročitelj kroničnih prebavnih motenj

Najpogostejši povzročitelj kroničnih prebavnih motenj pri človeku je Helicobacter pylori. Ta bakterija okuži želodčno sluznico in lahko povzroči kronični gastritis, razjede na želodcu in dvanajstniku ter poveča tveganje za želodčnega raka. Zato nas zdravniška stroka najprej usmeri na ta (neboleč) test. Ostali najpogostejši vzroki so namreč:

• Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) – pogosto povezan s stresom, prehrano in črevesno mikrobioto.
• Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) – zaradi oslabitve spodnje požiralnikove mišice, ki omogoča vračanje želodčne kisline.
• Netolerance na hrano (npr. laktozna intoleranca, celiakija) – težave povzroča nezmožnost prebave določenih snovi, testi pa so dragi.
• Kronične vnetne črevesne bolezni (npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis) – avtoimunske bolezni s trajnim vnetjem prebavil.dgf

Če se kronične prebavne težave ponavljajo, je priporočljivo opraviti zdravniške preiskave, kot so gastroskopija, test na H. pylori, krvne preiskave in testi intolerance na hrano.

Neravnovesje ali pomanjkanje encimov ter bakterij v črevesni bioti

Intoleranca na hrano

Intoleranca na hrano se največkrat pojavi v srednjih letih, kjer se pojavi kar nekaj dejavnikov, povezanih s spremembami v telesu in prebavnem sistemu. Glavni razlogi so:

• Naravno zmanjšanje prebavnih encimov
  S staranjem telo proizvaja manj prebavnih encimov, kot je laktaza, ki je potrebna za razgradnjo laktoze v mlečnih izdelkih. To vodi v laktozno intoleranco. Podobno lahko težave s prebavljanjem povzroči upad proizvodnje encimov za razgradnjo fruktoze, histamina ali glutena.
• Spremembe v črevesni mikrobioti
  Z leti se nam spreminja tudi sestava črevesnih bakterij in s tem sposobnost prebave določenih živil. Neravnovesje v mikrobioti lahko oslabi toleranco na določene sestavine hrane, simptomi pa se pokažejo kot pogosta napihnjenost, krči ali driska.
• Poškodbe črevesne sluznice
  Stresna obdobja, pogosta uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) in uživanje nezdrave (industrijsko predelana) hrane ter alkohola lahko povzroči poškodbe črevesne sluznice in poveča prepustnost črevesja (t.i. leaky gut syndrome), kar lahko sproži intoleranco na gluten, mlečne beljakovine ali druge sestavine hrane.
• Kopičenje določenih snovi v telesu
  Nekatere intolerance, kot je histaminska intoleranca, so povezane z zmanjšano sposobnostjo telesa za razgradnjo histamina (primanjkljaj encima diamin-oksidaze) , ta pa se lahko kopiči zaradi pogoste izpostavljenosti določenim živilom (fermentirani izdelki, pivo, vino, avokado, lešniki, gobe, čokolada, jajca, školjke, bolj mastne ribe, jagode, ananas).
• Kopičenje imunske preobčutljivosti
  Čeprav intoleranca ni enaka alergiji, se lahko imunski sistem sčasoma bolj odziva na določene sestavine hrane, simptomi pa so opazni v obliki utrujenosti, glavobolov, prebavnih težav ali bolečin v sklepih.

Samopomoč

Če se intolerance stopnjujejo, si lahko sami pomagamo le:

• s prilagoditvijo prehrane (manj predelana, manj pregretih maščob, lažja, vsaj delno kuhana zelenjava, manj kislo in manj sladko sadje),
• z izvedbo kure s probiotiki (tudi, če se pred tem nismo zdravili z antibiotiki),
• z izogibanjem sprožilcem in
• s pripravki, ki blažijo hude težave.

Sprožilce moramo največkrat prepoznati sami, edini način pa je možen z natančnim opazovanjem človeka s simptomi in beleženjem sestavin njegovih obrokov. Delo si olajšamo s sestavo obrokov iz manj sestavin. Včasih je lažje, če težje skupine hrane za kratko obdobje izločimo, se fokusiramo na preostanek, potem jih pa postopoma dodajamo nazaj v prehrano in spremljamo morebitne spremembe. Npr. iz prehrane za nekaj tednov izločimo moko, pico, pekovske izdelke, pivo in vse mlečne izdelke, nato pa postopoma uvajamo po eno sestavino na teden (najprej moka, potem kvas, nato sir, mleko,…). Za tem poskusimo z drugimi skupinami živil. Postopoma se bodo sprožilci razkrili.

Pri histaminski intoleranci je možno uživati prehranske dodatke encima DAO, vendar se prej posvetujte z zdravnikom. Živilom, ki jo sprožajo (prej omenjena) se skušamo izogniti, kolikor je mogoče.

Stresna obdobja nekateri posamezniki prenašajo bolje, drugi so na to bolj občutljivi in lahko podležejo psihosomatskim motnjam. Na hude travmaticne dogodke seveda vsakdo reagira, pa čeprav različno. Če se slednjemu ni mogoče izogniti, pa dnevni stres v poklicnem in zasebnem življenju lahko blažimo z rednim rekreacijskim športom in po potrebi še s svetovalnimi storitvami za tovrstno psihično podporo.

Pri bolezni refluksa si lahko pomagamo z dvignjenim ležiščem, zadnjim obrokom, ki naj bo vsaj 3-4 ure pred spanjem in lahko hrano, ki ne vsebuje veliko kisline in maščob (npr. prepečenec). Surovo sadje in zelenjavo si je dobro vsaj na hitro pokuhati/podušiti, raje s paro kot v kropu. V lekarnah so na voljo tudi razni zaviralci na bazi morskih alg.

Krče in bolečine lahko uspešno blažimo z zeliščinimi čaji na bazi grenčic. Dolgoročno so čaji boljši od podobnih alkoholnih pripravkov.
Grenki čaji so znani po tem, da spodbujajo prebavo in lajšajo prebavne krče, saj spodbujajo izločanje prebavnih sokov in sproščajo gladke mišice prebavil. Najbolj učinkoviti grenki čaji za prebavne krče so:

Podporni viri: webmd.com